GRADBENI ZAKON

Po večletnih prizadevanjih je slovenska vlada izdala sveženj zakonov, ki posegajo v gradnjo objektov. Osebno pozdravljam nekatere spremembe, a vrsto teh še manjka.

Med usklajevanjem zakonodaje je prihajalo do vrsto trenj med stroko. Izkazalo se je, da je sodelovanje najboljša pot. Zato še dodatno pozdravljam vsa prizadevanja, ki se odvijajo med zbornicama. Zahvaljujem se tudi za vsa prizadevanja sodelujočih pri pripravi nove zakonodaje in podzakonskih aktih.

Ne želim se spuščat v razlago posameznih členov, oziroma delov Gradbenega zakona. O tem v prihodnje. Odkriti želim le določene odzive strank, ter kakšna so razmišljanja s terena.

Splošno gledano še vedno se najdejo določeni ljudje, ki se bodo spravili opravit izgradnjo objekta, brez ustreznega dovoljenja. Na žalost tega nova zakonodaja (ne nobena druga) ne bi mogla preprečit. Še vedno je Slovenija del Balkana in tukaj se to najbolj izrazito pokaže. Če mi nekaj ni dovoljeno, le kdo mi bo to preprečil. Sploh, če je bodoča črna gradnja skrita tam nekje na koncu vasi, lokacija nevpadljiva in manj dostopna. Kot da se tega objekta ne bo videlo iz posnetka, ki ga držav opravi praktično vsako leto. Ta je tudi javno dostopen na spletu, v prostorskih informacijskih sistemih Občin. Tako investitorji moji vedite, nič ne boste skrili. Vsi vse vidimo! Presenečena sem nad nekaterimi, tudi nova zakonodaja jih ni prebudila.

Pozitivno vsega tega je, da se bodoči samograditelji brez ustreznih dovoljenj zavedajo vsaj nečesa: bolje bo obliko objekta in razporeditev prostorov opravila strokovno izobražena oseba, kot pa bi to opravil sam. Tukaj je videt vsaj nekakšen napredek. Začeli so se zavedat, da vizualnega izgleda, tudi ne morejo dobro opravit sami. Vsaj ne enako dobro, kot bi ga stroka. Torej želijo si veliko več, ni jim vseeno kako bo objekt izgledal. Tudi tukaj smo v napredku.

Kot kaže bodo idejne zasnove, še naprej aktualna tema pri projektih. Vendar samo pri novih gradnjah, dozidavah in nadzidavah. Torej tam, kjer se vršijo večji posegi na objektih. Bo pa še naprej pereči problem vizualnosti pri manjših posegih na objektih. Čeprav se redko pojavijo stranke za izris fasade, te v večini ostajajo v domeni fasaderjev. Ja, na žalost se imajo za zadosti podkovano strokovno osebo, z obilico znanja o vizualni usklajenosti samega objekta in njene usklajenosti z okolico. Razni proizvajalci fasadnih barv jim omogočajo enostavne in brezplačne programe za vizualizacije fasad. In tako imamo takšno okolje, kot ga imamo. Polno pisanih barv in ena je bolj kričeča od druge. Če se izkaže, da je fasada grda, investitor tega ne bodo priznali, verjetno ne sebi, še manj pa drugim. Sama se vprašujem ali imajo ti lastniki, teh objektov, res tako slab okus. Tukaj je splošen brezplačen nasvet za vse, ki se boste lotili obnove fasade:

investitorji, če ne veste kakšne barve naj bo vaša fasada izberite belo barvo. Bela barva je nevtralna barva, pravzaprav sploh ni barva. S tem izborom ga po vsej verjetnosti, nič ne boste »pobiksali«. Ne kopirajte sosednjih objektov, ker ni nujno, da fasada sosednjega objekta paše tudi na vaš objekt. Če si želite barve na fasadi, pa uporabite drug material (les, pločevina) in ne izvajajte kontrastov s fasadnim ometom. Vendar ne pretiravajte, saj je lahko hitro veliko preveč. Fasada je del objekta, ki močno vpliva na okolico in vpliva na vse nas, ki se ob tej fasadi kakor koliki pojavimo. Res je fasada v prvi vrsti vaša, vi ste jo plačali. Vendar je tudi od vseh nas, saj jo mi vsi (po)gledamo.

Z novo zakonodajo so globoko posegli, v del same gradnje objektov. Stroka je že pri prejšnji zakonodaji opozarjala, da je potrebno večjo pozornost nameniti delu same gradnje objektov. Pa to niso storili. Še dlje so šli, ko so posplošili, da prav nič ni potrebno za enostanovanjske objekte. Uporabno dovoljenje je lahko stranka zaprosila, le če je želela. Vse to je bilo zato, da so želeli posplošili postopek (volilni glasovi!!!). Tokratna zakonodaja je to spremenila, posega v sam postopek fizične gradnje objektov. Potrebna bo prijava gradbišča. V praksi se je pokazalo, da je nekdo odkopal že pol hriba, pa se za nekoga ta ista gradnja sploh še ni pričela. Smešno. Potem pa je bilo potrebno v okviru obstoječe zakonodaje dokazovat, da se je gradnja res pričela. Z novim Gradbenim zakonom so takšne in podobne neumnosti, pohvalno rešili. Pohvalno so šli še en korak naprej, pri prijavi gradbišča zahtevajo zapisnik o zakoličenju in projekt za izvedbo – PZI. S tem se bo počasi začela ukoreninjaj zavest, da je bistven projekt za gradnjo Projekt za izvedbo- PZI in da ni več zadosti le Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja – PGD. Čeprav ni na tem mestu še eno vprašanje: Ali nimajo te iste zavesti še vedno nekateri pripravljavci novega zakona in vsa slovenska vlada? Kje je namreč bilo smisel vleči vse te tehnične podatke o objektu, v projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja? Veste nič s tem niste pocenili teh projektov (PGD), pa to tako veselo flancate po raznih medijih za nabiranje dodatnih političnih točk! Sama sem spremljala v času priprave nove zakonodaje, razna prizadevanja stroke in vem da je bila stroka, kar se tega tiče enotna. Stroka je bila za to, da se vse tehnične zadeve premaknejo v projekt za izvedbo, urbanistični del (umestitev, velikost, ipd.) pa ostane v Projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Je bila zgolj in samo politična zahteva, da se to tudi v tem zakonu izvede kot se je. Nekaj je gotovo: čas bo pokazal, zakaj je temu bilo tako, je pa v ozadju zagotovo velik interes. Investitorji roko na srce, cena PGD projekta zaradi njegove vsebine ne bo nič cenejši, kot je bil.

Splošno gledano, se bo vsaj nekoliko, z novo zakonodajo popravilo stanje. Po tistih parih A4 listih gradbenega dovoljenja, se bomo še srečali z našimi investitorji, tudi na gradbišču. No, kako bomo opravili naše delo kot stroka, pa je že drugo vprašanje. O tem kdaj drugič.